Odkričana
Glavo imaš, kot da si jo snel
z Velikonočnih otokov,
jaz mikrocefalus,
ti ne morem slediti,
mi poveš.
Hladen odmev tvojega kolosa
me donaša.
Zrna nežnosti,
ki bi mi dalo moč obviseti,
slepa od žalosti,
ne najdem več,
čeprav sem kokoš.
Zakikirikaš, da bi razumela,
predaleč na poti
k svoji jati
sem oglušela zate,
ne razumem te,
ker
se pogledam v solzi
in vidim
belega laboda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 12. 2013 ob 12:51
- Prebrano 708 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219.68
- Število ocen: 12
