Glavo imaš, kot da si jo snel

z Velikonočnih otokov,

jaz mikrocefalus,

ti ne morem slediti,

mi poveš.

Hladen odmev  tvojega kolosa

me donaša.

Zrna nežnosti,

ki bi mi dalo moč obviseti,

slepa od žalosti,

ne najdem več,

čeprav sem kokoš.

Zakikirikaš, da bi razumela,

predaleč na poti

k svoji jati

sem oglušela zate,

ne razumem te,

ker

se pogledam v solzi

in vidim

belega laboda.

pi - irena p.