takrat
je bil čas
skalnih previsov
čas teme in brezn
kotalečih monstrumov
nemoči
da zajamem vode v rešeto
o bog
naložil si mi križ
vedel si
kako težkega bom zmogla nositi
še dolgo potem
je čakal pogrinjek
nedotaknjena žlica
prazen stol
imela sem ob sebi
vprašujoče otroške oči
tega ne veš
kako dolgo
sem segala
čez robove
krivičnega molka
takrat sem zmogla
pestovati bolečino
danes vem
kako je čas prizanesljiv
da zmorem nositi svoj križ
saj tvojega ne bi mogla nositi
Poslano:
03. 12. 2013 ob 09:47
Spremenjeno:
03. 12. 2013 ob 10:58
Dama, kako krasna pesem!
Spoštljivo jo berem še enkrat in enkrat,...
LP, Essentia
Hvala Esentija..tako je življenje..
Lp. dama
Poslano:
03. 12. 2013 ob 15:27
Spremenjeno:
03. 12. 2013 ob 17:08
...-"kajti moj jarem je znosen in moje breme je lahko." (Luka 11.30)
Čestitke
Poslano:
03. 12. 2013 ob 16:29
Spremenjeno:
03. 12. 2013 ob 18:47
.. O, hvala Svit, kako modro misel si mi zapisal..
Hvala za čestitko, mi veliko pomeni.
Lp.dama
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!