Prepovedano je govoriti o določenosti.
Konci niso začetki
in kraste so
še zmeraj le sveža kri.
Umazane so vedno le površine
kajti vmes je gnitje
in nedoločljivost. Rdečina
se nahaja globlje. Širša je
od nazobčanosti grizečega zobovja.
Zato ne pritegne pozornosti s pojavom gub
v pametovanjih s premajhnimi čeljusti
in prevelikimi zobmi.
(modrostno zobovje se nam še vedno skriva)
Statika pa deluje prav toliko,
da me podzemni pritisk ne izruje
izpod gladke očetnjave smehljajočega posrednika,
ko srebanje domače juhe še ni bilo tako zabavno
za stolčeno zobovje in ožgane ustnice.
Me je prevzela ta pesem, saj se ukvarja s skrajnimi in vmesnimi fazami določenosti - morda malce preveč zobovja (sinonimi?), pa najbrž ... majhnimi čeljustmi?
Lp, Ana
Ana, se opravičujem za neodzivnost, študij terja svoje.
Uf, šele sedaj lahko opazim v med kolikimi zobovji se je znašla tale pesem. Ni več za na zob, kvečjmu za pod kladivo. Gotovo se bo še znašla pod njim, vendar predvidevam, da bo potem ob njej tudi že drugi človek in vsaj za odtenek drugačna misel. :)
In, kot vedno, hvala za opombo. :)
LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelyn
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!