V mislih te božam,
vsak delček tvoje kože
in se te dotikam.
Poljubljam tvoje ustnice
na konicah svojih prstov,
omamljena od spominov,
zgoščenih v podobe
nežnega ljubkovanja.
Tako daleč si
zdaj, ko vem, kako
si mi blizu.
Moji dotiki tako
osamljeni v iskanju
ljubega telesa.
Želja, neminljiva,
lakota, nenasitna,
po tebi, po tvoji bližini,
vročica v meni,
puhteča,
ki me ovija vase
kakor rožnat oblak,
kakor rožnate sanje
polne prividov,
polne neizpolnjenega
pričakovanja.

Ljuba Rebolj