Verba dare ventis

stojim na zemlji
govorim v veter
besede srečajo oblake
in se ogledujejo
v kapljah dežja
ki nikoli ne bodo
dovolj težke

srečale bodo perut
dovolj mehko
in dovolj trdno
za pristanek
ko bom stala zunaj
in videla skozi skorjo


zemlja je presuha
da bi popila misli
zato govorim vetru
ki ovije vsak vogal
in si utre pot
na drugo stran

modricvet

Andrejka

Poslano:
30. 11. 2013 ob 10:12

Verba volant, scripta manent ...

Super pesem, Mcv.

Lp A

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
30. 11. 2013 ob 10:21

Govorjenje v prazno je lahko tudi zanesljivo pošiljanje sporočil skozi vetrov eter ... Pesem mi deluje melanholično, skoraj resignirano, všeč mi je - zmoti me edino zaključek, v kateri je človeška vest - po  kateri se da slutiti, da so sporočila nekakšni očitki ... morda bi bilo za pesem boljše, da ostanejo besede sporočila po tej plati nedefinirane. Kaj meniš?

Lp, Ana


Zastavica

modricvet

Poslano:
30. 11. 2013 ob 20:51

Hvala, Andrejka!

Ana, hvala za komentar in nasvet. Bom poskusila kaj narediti v to smer.

LP, mcv

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
30. 11. 2013 ob 23:18

Tvoja rešitev mi je všeč, pesem pridobi - čestitke,

Ana

Zastavica

modricvet

Poslano:
01. 12. 2013 ob 00:02

Me zelo veseli! Hvala,

mcv

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

modricvet
Napisal/a: modricvet

Pesmi

  • 29. 11. 2013 ob 19:29
  • Prebrano 903 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 600.94
  • Število ocen: 17

Zastavica