Hitimo, da bi ujeli ta peklenski življenski ritem.

Hitimo tako zelo, da smo pozabili, kdo smo.

Poti je veliko in zlahka nas zmedejo.

Vsakdo od nas je že padel.

A smo zmagovalci!

Saj smo se pogumno pobrali

in zdaj ponosno hodimo naprej.

Ne boj se nove poti.

Stopi z dvigjeno glavo,

stopi tam,

kjer čutiš mehko travo-

zaslužena ti je!

Morda boš še kdaj pod nogami

začutil oster kamen,

ki te bo porezal...

A to je le malenkost proti oazi,

ki te čaka na koncu poti.

Zato se ne ustavljaj!

Rane se bodo zacelile sproti.

In vedi, da ne hodiš sam!

Ob tebi hodi kar nekaj parov nog,

ki te budno spremljajo, ti želijo zmage.

In na poti nikar ne izgubljaj dragocenega časa

z iskanjem zakladov sreče...

Saj ko bo čas,

bo sreča sama našla tebe!

Neni