Poglej moža
Poglej moža,
poglej ga, ki leži na tleh.
Še komaj diha,
v krvi kopa svoj nasmeh.
Z očmi molčeč nebo preleta,
čez gorovje vleče vid,
od sivine v gozd prebega,
izpusti svobode krik.
Tam smeji se in šepeče,
v tihem vetru
piše svoj poslednji spev,
še smeji se, še šepeče,
zadnji dih preliva
v bled odmev.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Zarja Sanj
- 28. 11. 2013 ob 16:09
- Prebrano 625 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167.24
- Število ocen: 7
