
zdi se mi da sem bolna
utrujena v temi brez očeta
brez toplote ki jo podarja
ena edina beseda ...
zdi se mi da sem kot senca
na mrzli okenski šipi
nepremična
stojim odtujena od sveta
zdi se mi da sem bolna
v tišini cipres
ki se jih dotika križ
globoko v rani še zvoni
krik bolečega življenja
O, Ljubica, tudi v slovenščini pišeš pesmi ... lepo.
Lp, Ana
Ja, po časi me gre, ampak ni lahko....:-)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!