Živim (usprkos Vama)
Vašu nemorlanu ponudu
časni sude.
Vaše su ruke
odveć gramzljive
guzovi se vuku...
niz uglancanu kožu,
ne čujete vjetar
što probada
šiba
izgubljen pogled
na otužnim vratima.
Moje su oči
grotlo ispod čekića Vaše pravde.
Život Vam ne dam
ne odričem se riječi
što u meni cvijeta.
Včasih nas okolje prisili, da bi preklicali svoje besede, in pesnik tega seveda kot po pravilu nikoli ne naredi. Pesem, kot zadnje misli pred osbsodbo. Ko je beseda pomembnejša od vse lastnine, ko je beseda enaka življenju. Čestitke,
Ana
hvala Ana, zelo mi je všeč tvoj komentar...:-)
p.s. trudim se po slovenski
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
- 27. 11. 2013 ob 14:45
- Prebrano 897 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 256.69