Veš

ne upam si več sanjati

tvojih korakov po hodniku

tvojega obraza

ki je v včerajšnjih sanjah

razsvetlil majhno sobico

in ne upam si več verjeti

ker že predolgo poslušam tišino

ki se je tako zelo zalezla vame

ki me gloda kot lačna zver

in z vsakim novim jutrom

me je manj in manj

tako kot tvojih besed

namenjenih meni

zato si več ne upam sanjati

tvojih korakov po hodniku

in na koncu je zmagala tišina.

igor žuravlev