z eno nogo v vodi

bučanje stiska moja ušesa

moram reči
da mi je pravzaprav
tako kar všeč

še veter manjka
da bi odpihnil
te zaprašene misli

pomarančni sok se cedi po mostu

v zatemnjeni reki
se utapljajo luči

niso same

toliko neba je v vodi

 

(toliko kot neodkritih zvezd)


potopljenega v pozabo
na prav poseben način

kot morska mina -
čaka da se spet skloniš čez gladino
in nastaviš odsev svojega lica
da ga oplaznejo valovi

 

jutri je nov dan
in če sem že začel
bom tudi končal

vsaj žejni ne bomo

prašeg

Komentiranje je zaprto!

prašeg
Napisal/a: prašeg

Pesmi

  • 24. 11. 2013 ob 14:11
  • Prebrano 889 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 236.42
  • Število ocen: 9

Zastavica