škoda da pojenja.

začetek, ki ni suveren se lepo izteče in pozabiš, pesem dobro prekucneš v nele-šaljiv ton, temveč kar v jedro, mislim da se znajdem tam, nepričakovano? ali pač zelo dober korak ... škoda ker konec zvodeni, res ne bi znal nič o njemu, pa sploh ne da nima poante, le ostrost mu morda manjka, razumem pa nežen pristop do tja . morda samo na kakem klučnem mestu najti besedo, da bi pesmi naredila podobno kot moment v pomišljaju, in po njem -

dobra pesem vseeno

pa se mi je uspelo nezatakniti se v naslov in začetek ;) jej

ja, hvala za komentar. se precej strinjam s tabo. 

res pesem na koncu zvodeni. Vendar pa mislim da začetek ni slab, saj sem vendarle

hotel začeti to pesem  na humoren, morda celo sarkastičen način (po blatu in urinu).

Sam začetek sploh premore še največ duhovitosti, saj ima kar dva presenečenja, prvo je to,

da nisem slovenec samo po krvi, drugo presenečenje pa da sem rojen v Ljubljani pri Trzinu,

kar v tem vrstnem redu pomeni, da je Ljubljana manjše mesto od Trzina (kjer sem doma), to besedno igro je uporabljal že  F.Villon v svoji kvartini, ki se glasi:

Francoz sem, v ječi po ukazu,

rojen v Parizu pri Pontoazu...

(Pontoaz je manjši kraj, ki se nahaja pri Parizu.) 

Poleg tega je začetek itak parodija na znano slovensko pesem Slovenec sem.

LP