Življenje
Odkar je zrak združil zemljo in nebo,
padajo dež in sončni žarki, ustvarjajoč življenja dar.
V mladosti hrepeneč po vsem, kar je lepo,
na minljivost vsega pomisli človek nikdar.
Kmalu se zaveš, kaj bo jutri prišlo,
potihoma moliš: »Mene nikar.«
S prihodom novega staro vzame slovo,
uvidevši to, za smrt ni ti več mar.
Morda bi pa vseeno poskusil obdržati staro, ko pride novo?
Ne vse dati vnemar, kar samo odpade, ko boš star. Če ne bo prej vzel požar?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Luka84
- 21. 11. 2013 ob 19:12
- Prebrano 659 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.37
- Število ocen: 8