Vse jasno bilo je nekoč,
sladko, kot med tekoč,
zdaj nevihta bliska
redno dan in noč...
Ti si Vrag moj,
moj Angel ves sijoč,
ki v nebeški kočiji
pelješ se od mene proč.
Naj ustavim te?
Naj za teboj kričim?
Ali v temno noč,
v daljave te spustim...
Nosi vihar me dan za dnem,
premetava me, mi krade sen,
močno megli moj jasni vid,
ne ve se, kakšen bo izid.
Tam gosta megla je,
tu blisk in grom.
divje, črno obzorje.
Brodolom?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!