S hrbtom na pokrčenih kolenih
igra se pričenja
vmes med očetovimi bedri
levo desno domišlija!
Norčavost čista
in majhna
v vetru avto peljem vlak
pot drvi čez kosinuse
in čez vse
kar se pred njimi zvija.
Um nedolžen
v majceni glavi.
Poslano:
24. 12. 2013 ob 22:04
Spremenjeno:
24. 12. 2013 ob 22:36
Spominja me na igre, ki sva jih počela z mojim očetom, ko sem bila majhna. Pozneje je, že star, rad prekucoval moji dve hčerki. To je bilo vreščanja!
Berem tvoje pesmi in v njih vidim obetajočega avtorja. Vse dobro še naprej, Andrej.
Lp Andrejka
Vesel sem takih besed, hvala za komentar!
Lep dan!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrej Jesenovec
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!