tole, napisano v formi haikuja, ki to seveda ni (lahko bi rekli , da je  haikuid :), je pa taka splošna resnica, ki je dobila mesto med pesmimi najbrž zato, ker je vzpodbujena s kakšno avtoričino osebno izkušnjo, ki ji ni dala spati ...

 No, zdaj je tudi naša in v njej najdemo sebe in morda človeka/ljudi v katere/ga smo morda nehali verjeti ...

LP, lidija

Ena v premislek: a ni pesnik/pesnica največji/a lažnivec/ka?

Hvala, Lidija!

Ne bom rekla, da sem vesela, vesela bi bila, če bi mi te trivrstičnice ne bi bilo treba napisati.

Hvala tudi tebi, Lucija!

Vse lepo in prav dokler smo pesniki lažnivci, saj to moremo biti, če domišljijo kategoriziramo kot laž. Veliko huje je, ko to postane bralec, ki o sebi verjame, kako dober kritik, da je.

Veš, iskreno sem vesela tvojega komentarja, ki mi je dal priliko, da sem se odprla. Sicer ne maram razlag, a tokratna pesem je nekaj drugega, ni domišljija, in jaz nisem pesnica, ampak razbolel osebek, ki mu bolečina v slapovih pljuska preko lic. 

Hvala obema!

Lp, Lea

Lea, najbolje je (vsaj meni je in tako počnem), da sama presodiš, čigavo mnenje je relevantno in se boš nanj ozirala. Vzgibov, zakaj kdo reče/napiše nekaj, kar drugega/drugo prizadene, je pa ogromno (tako zavestnih kot nezavednih). Dobro je, da napišeš, kaj meniš, s tem si do neke mere že predelala, kaj te je žulilo oz. si si odprla pot, da do konca prežvečiš ... :)

Lucija, hvala za ta komentar :)

Bom skušala prežvečiti in predvsem iti mimo.

Lp, Lea

sam zapis je dvoličen in ne ustvarja izhodišča, od koder se zapis javlja. prekratek je - in nadvse premalo opredmeten. je zanimiv, iskra- do podčrtanja; kar pomeni govoreče telo (z jezikom, v in do sebe, pa še preko, jezik za v uporabo; občo) tega ni - podčrtanje razumem, kod maskaro, za trenutek, ko nam trepelnice bingeltajo.

zapis mi ponuja ogromno misli, ki ga požrejo. iz tega vidika - resnična iskra

lp

Super, Jure :)

dobro izhodišče za dobro debato o pesmi.  Hvala ti zanje :)

Tvoj komentar se bolj nanaša na komentarje, ki sva jih izmenjali z Lucijo, kot na pesem samo in dokazuje to, kako neprimerno je pesmi razlagati.
Zdaj pa pojdiva k pesmi, ki bo nekega dne, brez razlag v zbirki in bralec jo bo imel priliko brati in podoživljati po svoje. Brez komentarja, ki bi jo bremenil. Tudi mu ne bo pomembno, kako je nastala:).

Kot pesem o vžigalici je tudi ta večplastna. Pa poglejva: vera v človeka KATEREGA? KDO je ta človek? Mož, starš,otrok, sosed, sodelavec, delodajalec, župnik, učitelj, politik ali še kdo ...
Potem so tu dvolične besede; KATERE besede? Tudi tu ne veva, vsak bralec si ima pravico ustvariti svojo zgodbo.

Glede dolžine pesmi, okusi so različni. Osebno so mi bolj všeč kratke in jedrnate stvari. Tudi ti si napisal nekaj čudovitih kratkicih. 

Bodi lepo, Lea

Lea ... bom, ampak zdaj pripravljam brodet -bom pa se vrnil k tej. rečem le prekratek v smislu, da odpre več koncev kot jih (samodejno) lahko polovi, ne da bi pesem ostala raztrganina.

se vrnem.

kratkice, ki jih pišem me lovijo po   vsod. in ni namen odpirati jezik, kot osvoboditev, je prej opazovanje mehanizma za odpiranje in zapiranje površine kot sončnik in kot senčnik.

nekaj materiala sem dal, da se ne bova zatikala o vrednosti in potencialu te kratkice. ja - še sem na tem, da gre za potencial /v pemi, zapisu.

meni so všeč kratkice tudi, mi je pa tudi menjalna ročica, kadar smo na multikultivatorju. Nujno, se zdi meni. da lahko pesem mirno pustiš. Ta ima veliko delt. znaš poloviti vse - in ostati v harmonični kontrapoziciji, ironiji, protislovju ...

lp, grem, se ugorju rep žge, voham.

morda še to glede kratkosti :)

tako mi je svetoval, ob eni nekoliko daljši pesmi, urednik Peter Rezman:

veter seje svit / v širok nasmeh

in na njegovo mnenje dam veliko, predvsem zato, ker sam dobro piše.

Lp, Lea

Prostor med pesmijo in bralcem je prostor interpretacije. Dopuščajte vse ... kajti ta stik je za vsakega drugačen ... :) Poglejta/poglejte še to:

http://www.youtube.com/watch?v=tpeLSMKNFO4

Uf, zdaj videla, upam, da ne boš zaradi mene brez kosila.

Hvala še za ta zadnji komentar :) 

Trenutno se tudi meni mudi.

Se bereva!

Lp, Lea

In hvala še tebi Lucija,

natanko tako je, vsak ima svoje oči, ušesa in svojo dušo (kliše, a se mi mudi, ne najdem primerne sopomenke).

Poslušala bom zvečer, grem k angleščini :)

Lp, Lea

jaz bi rekel, da vem, da obstaja prostor med mano in praznim listom. za drugega in pričakovanja, se moji poeziji ne gre. Obesimo se prosim že enkrat nase in bašta ;) tema o bralcu ... boljš je potem ena topla pašta. kaj mu bo pesem, tudi to so nianse, kjer na naših zobnikih lahko brzdamo samovšečnost in se je že nehamo izogibati, ker tako leze ven, šele. Pač sem jo našel, kaj bomo zdaj.

ostajam v vrsticah, eno po eno, eno do ene in počasi naprej, ... kdo lahko vidi bralca izza mize. to še ni čas za zamah čez. jaz ne. odnos do bralca je območje malomarnosti do sebe in tistega kar prihaja v nas. ostanemo pesnik ...

oprosti, nisem pogledal linka. sem pa enkrat cel film, in mi je čudno, da ga redno ne strežejo v slaščičarnah.

to je zavajanje, brez podtikanja ;) prosim, Lea, se mi zdi, da je za pravo dlanjenje pesmi. prijeti jo, brez rok, mislim, če že pa le lastne, a jaz sem za varjanto brez - tako tudi pišem; jezik na jezik, osebe odpadejo, upam da ni zamere; tako - iz nobene strani, smeri. mene zanima jezik, ne toliko, kaj vse bi lahko, če bi ...  no, ko pa je tako, me pa tudi kakšen če zanima, zavoljo orodja, zavoljo njegove zveznosti. vsi smo enako majhni :

še imam

pesem

mislim, da je kratek jezik prišel k tebi Lea, v občutku, ki je nosil nekaj več optimizma, kot je potem moral naslov zaključiti, ki je skrajno nepogodu taki kratkici - pomoje-

dalje: vsa dualna spektralnost z momentom zaslona, zavese v tvojem primeru, in še( odhod iz odra ... moja nehotena usedlina) pušča prostor, kjer ni odmeva. dotikam se vseh človekov, ki bi lahko bili tu v prvi ali tretji osebi- Ja ta bazen je širok, za tako ozek pas, plast zavese. poenta široka a pada v eno polje ...

pesem moram vvrtati, da mi ponudi še samoreflektivni moment (ki ga vsaka pesem mimogrede nosi, pa če nam ga pokaže ali ne; jaz ta moment tukaj slišim morda iz tistega nemogočega odmeva.) presoja je močen ton pesmi, ki še vedno mislim, da ni hotela biti tako, in je spet naslov; kao rešiteljh. Ni., ker je pesem v resnici širša. Ko pa jo berem v ožini besed, tonem v blatu, ki ga nisem iskal. pesem se ne želi utopiti, tako mi deluje, a besede ji ne znajo pomagat. v kolikor bi želeli ta stik (jezik z longeto:), spet nismo našli besed za njega, skratka pesem ima ogromno stikov a ne podpirajo en drugega, ko bi mislili da gre; saj se spomnete tistih novoletnih steklenih kugel, vaz, ki so imele fiberglass nitke, kot lasje in vse se je svetilo, kot nekakšna električna meduza, ki proiz vaja modro (tudi druge so bile, a ta se mi zdi najpogostejša). da pesem izgleda tako - umirjena svetloba.

meni se, pardon ne zdi in je prej moment pokanja niti, kjer svetloba kot odmev zaoblaći dogodek, kar dej

ali če bi poskusil drugače: preveč je udobna. pa zato useka, ker njeni kosi telesa kalupno padejo v držo. mislim da zna hoditi, da zna to tudi pokzati. to? ker vibrira

zaenkrat ...

Hvala, Jure, zares si se potrudil in vso pravico imaš pesem videti, kot jo vidiš. 

Naslov?
Tega pesem nima, je samo označena, da jo poznam, ko jo iščem na svoji spletni strani. Seveda tudi zato, ker je, brez kakorkoli izpolnjene naslovne vrstice, ne morem objaviti.Forum je tako nastavljen.

Glede prijemanja, nikakor ne dlanjenje, jaz se vidim, kako jo prijemam z zobmi. Morda se ti bo zdelo čudno, a tak je moj pogled in tudi sama, kot avtorica imam pravico, do njega. Kot smo že prej govorili sleherni bralec ima pravico videti jo drugače.

Link nama je dala Lucija.

Hvala!

Lp, Lea

ops

ja vem za težavo z naslovi ( mislil sem le na nepotreben :(

saj vem za link, da ga nisi dala ti ni se mi zdel relavanten, želel sem odpirati pesem iz čistega, ne na podlage ...-  pardon - vidim, da sem se zaletel. v bistvu sem samo hitro pisal. 

potrudil sem se premalo, očitno - glede dotikanja pesmi sem "govoril" širše in sem mislil reči, da sem tvoj odziv in zavihane rokave, kot sem jih sprva videl, dojel, da se ti gre za kakšno konkretno rečt o pesmi ...

glede prijemanja z zobmi - čeprav sam nisem mislil direktno tako, pa tudi ni letelo nate, na splošno umetniokovo držo v lastni sporočilnosti, pa je. iskrenost je nekaj kar ostane, ne le nekaj kar ni narobe ali laž. tam iščem umetnika.

kako naj zdaj zaključim

:( skoraj verjamem tvojem zapisu)

lp

Lea,  ta voj naslov je titlica iz mojih naslovov, kar preveri!

Ne vem, če ne gre za kršenje avtorskih pravic, saj ne dovolim da se iz mojih naslovbov dela titlice naslovov.

lp

Res je, :( je odveč, vendar sem ga že na samem začetku, dala v naslovno vrstico iz zelo preprostega razloga, vžigalica ima v naslovni vrstici ***, ta naj bi se (zaradi lažjega sledenja) razlikovala, zato sem na hitro izbrala :(. Vsekakor ni bil mišljen kot naslov.

To, da si o pesmi povedal svoje mnenje je pozitivno, mi je všeč in zanj sem ti hvaležna. Lepo, da mi skoraj verjameš, ko mi boš verjel v celoti, bo še bolje. Morda, ko boš trivrstčnico ponovno prebral. Kljub temu, da bova imela nanjo različna pogleda.

Vedno sem vesela tvojih komentarjev, debate o pesmih. 

Hvala!

lp, Lea

Madonca p.,

saj ti verjamem na besedo, in zdaj, kaj lahko naredim? Brez izpolnjene naslovne vrstice se ne da objaviti. 

Sicer ne vem kaj te moti *** ali :( ali celo oboje.;)))

Kaj mi svetuješ? Najbolje, da prosim Lidijo, da pesem prenaslovi v Haj., to je moj naslov.

Lp, Lea

Lidija, prosim, naslovi trivrstičnico, kot Haj.

Hvala!

Lp, Lea

(tudi v tem primeru ne bo imela naslova, a Haj. je moj;))