VERONAUK
VERONAUK
Prišel je škof v neko vas
pričakali so ga učenci,
ponosno blagoslavljal je
otroke farne cerkvice.
Le vprašajte otroci me
kaj vas muči kaj vas tre
in res se našel je fantič
ter vprašal božjega človeka,
kaj če angel zraven njega stoji
ali z baklo lahko zažge
njegove perutnice pernate.
O nikakor saj je duh
le les, papir lahko prižgeš,
ponosno škof ga vzradosti.
Fantič se ne da odgnati,
ko umremo smo duhovi,
a vseeno se nam s peklom grozi.
Presenečen škof je fantiča
poslal sedet v zadnjo klop,
da se ponovno nauči
verjeti vse kar Bog pove.
Veš Tomi, jaz sem imela srečo in vsi mi, ki smo hodili v isti razred veronau ka,
imeli smo same dobre župnike. Eden je občasno imel bonbone takrat pred leti
iz Avstrije in smo komaj čakali, da jih je začel deliti, ta isti župnik je odlično
igral tudi na orgle in nihče se ni pritoževal nad petjem.
Lepo si napisal v svoji pesmi. Nam je bilo tko fajn, da smo vsi hoteli sedeli spredaj.
Bodi lepo Tomi, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
- 19. 11. 2013 ob 08:40
- Prebrano 701 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 157.18
- Število ocen: 9