Napajanje dežurne blagajne je šlo
nekam po svoje
Ni menjalnine besed,  vsi žvečilni enaki, kabli fuč

Zaklepam, priti nočna izmena
po deveti vse mogoče bolje

Na ekranu same ničke, hišnika ni
vsi ven, zapiramo, jaz grem spat

Moj prepoteni dvojni enojnik
od katerega se ne morem ločiti
pa si bo med stokanjem, da mu je crknila muza

vseeno vzel nekaj odmora
in z nejasnimi medklici motil

neobstoječega hlačmana
v medu

ki pričakovano žveči
satje

Srečko Luštrek