MORDA (sonet +)
Čakala je na novo pesem v sebi,
ki bi se z mehko pristnostjo rodila.
Medtem je na valove pozabila,
na tiste, ki jih več spoznala ne bi.
A pesem se je v grlu zataknila
in ni hotela razjasniti misli;
Omedli so se pojmi, rime, smisli,
okamenela je, se v meglo potopila.
Tam zunaj listja kupi razmetani
in veter, ki se vlažen spreletava
ji govori, da ritmi so postani.
Da glasba njena ni več tista prava
in kar ostane, je le up zaspani.
Zdaj le še slutnjo zime v njem zaznava.
+
Ko zjutraj se bo v novi dan zbudila,
morda ji sonce čez obraz povleče
spet tisti čisto njen odtenek sreče,
ki v njej svetlejši bo sonet razvila?
ki bi se z mehko pristnostjo rodila.
Medtem je na valove pozabila,
na tiste, ki jih več spoznala ne bi.
A pesem se je v grlu zataknila
in ni hotela razjasniti misli;
Omedli so se pojmi, rime, smisli,
okamenela je, se v meglo potopila.
Tam zunaj listja kupi razmetani
in veter, ki se vlažen spreletava
ji govori, da ritmi so postani.
Da glasba njena ni več tista prava
in kar ostane, je le up zaspani.
Zdaj le še slutnjo zime v njem zaznava.
+
Ko zjutraj se bo v novi dan zbudila,
morda ji sonce čez obraz povleče
spet tisti čisto njen odtenek sreče,
ki v njej svetlejši bo sonet razvila?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 08. 11. 2008 ob 09:32
- Prebrano 774 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171
