VSE KAR SI JE ŽELELA

(mati mojega očeta)

 

V senci večera je ugasnila luč.

 

Uspavala je sanje

zasidrane v žimnico

in pripete na vročo opeko.

Le tako se je grela.

 

Otroke je kar v predpasnik rodila.

Sama.

Po sapi vetra dišale so rjuhe.

 

V sobani- pod prsmi

je nosila enajstero otok.

Kako rada bi jim dala več

kot je imela.

 

Pod isto streho

se je grela živina,

njen dih je bilo drugo ognjišče.

Pikaste lonce je polnila

s toplim mlekom.

 

Kaplje so škrabljale

v blazino iz slame,

ko so bosi pastirci

morali teči

čez hrib.

 

Le otrok je zajokal na glas

in pes je zalajal v uti.

 

Želela je dati več

kot je imela.

 

Rodovitni vrtovi samevajo

v bregu.

Zdaj zemlja počiva

v njenih dlaneh.

 

Martina Pavlin-Essentia

Komentiranje je zaprto!

Martina Pavlin-Essentia
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia

Pesmi

  • 17. 11. 2013 ob 12:06
  • Prebrano 1143 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 456.06
  • Število ocen: 15

Zastavica