Urednik sem

in ne znam napisati pesem pesmi,

 vsaj ne pošteno; o tistem kar počnem ...

(spoštujem nenapisano pravilo med kolegi,

kjer na koncu vsak ostane pred golim besedilom

in besediščem - recimo, da gre za del pod vrhom, založen v meljišče,

skratka tja ne stopamo

pred otvoritvijo se hodi centimeter višje)

dalje-

če pišem

/ne; iz pozicije mojega dela

me odnese  tudi, ko napiše pesem

ista oseba, je vsaj subjekt drug-a-

če-n...ne vem, a lahko jecljam.

Priznam.

Takrat sem drugje in sem še najbližje nasprotje samemu sebi

pričakovanje tistega

česar ne počnem jaz

kot nekdo z mmaterialom,

še vedno, nevedoč (prizna(ja)m)

da se igram z živimi

res, ne da bi vedel.

Na tej strani je beseda lažja

in hkrati

izvem od istega sebe spet

kaj se zgodi z besedo, če jo predolgo

v roki držiš ..?

Saj´em,

urednik sem.

marko p.