Zelo dobra pesem o pravih vrednostih, tudi vrednotah. Ki kljub vsemu še vedno čakajo v živem tkivu.

Jaz bi zbrisala in potem,

zadnjo kitico pa malce spremenila.

v živem tkivu
še spi izvor

Lp,

Vesna.

Vesna, hvala za nasvet. Sem ga upoštevala.

LP, mcv

Pozdravljena, modricvet.

Pesem z dobro zasnovo. A imam občutek, da nekatere metafore delujejo tukaj prisiljeno, da ne živijo v simbiozi. Ali pa je mogoče to ravno namen? Najbrž sta vedno dve ali več plati. Zato razmišljam, kaj je tisto, zaradi česar sem se postavila v dvom.

Tukaj sta združeni (tako mislim, da vidim) dve vrsti metafor. Ena je čisto fiziološka/realistična (nevroni, vrednost vrste, tkivo), druga je pa nekako pravljična/nerealistična (dim nepovrat, črna golobica molči, zaklad itd.).

Hm, modricvet se mi zdi, da rada tudi eksperimentiraš. Da imaš v svojih pesmih, kar sem jih prebrala, rada neke povezave s fiziološkim/dejanskim in mističnim.

Razmišljam recimo, kako si stojita blizu beseda nevron in golobica? Ali lahko rečem za ti dve besedi, da sta si v sožitju med sabo in med pesmijo?

Vabim k diskusiji. :)

lp, T.

Tea, hvala za tvoje ugotovitve.

Recimo, da je osnova dogodek, da pride do sežiga neke misli (lahko tudi pesmi), napisane na papirju. Sežig ni nujno realen, lahko je metaforičen.

Ob sežigu nastane dim, in sicer črn, kot je črno samo dejanje uničenja neke (za nekoga, v določenem trenutku) dragocene stvari.

Golobica je sicer lahko vsrkala misel, spremenjeno v dim, a je zato počrnela, prejetega pa ni mogla posredovati naprej.

Na koncu ugotovim, da misel še obstaja (v podzavesti avtorja, v tkivu možganov) in ni nemogoče, da jo bo nekaj enkrat obudilo.

Zdi se mi, da tu ni ravno veliko mističnega razen golobice oz. njene simbolične spremembe barve.

Nevron omenjam v povezavi z morebitnim bralcem misli na papirju (ki BI jo vsrkale) in ne z golobico.

Ali misliš, da bi bilo del z golobico bolje izpustiti, se ti zdi, da ne paše v kontekst?

LP, mcv

To je moje videnje pesmi, a bralci seveda lahko interpretirajo po svoje. Upam, da lahko, da pesem to omogoča.

LP, mcv

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4 </xml><![endif]-->

Veselim se diskusije. :)

Ja, vse to, kar si napisala, se v pesmi vidi in zato sem napisala, da je pesem z dobro zasnovo, z dobrim jedrom. Ta del pesmi (sama zgodba, zasnova, jedro, misel) mi je všeč oz. me prepriča.

Tudi razumem vso podlago in nepodlago pesmi, brez razlage. Pa niti ne pravim, da bi bilo kaj "narobe", ker na koncu koncev nič ne more biti narobe? Ali pa vse? Ali pa nekaj? Kaj pa vem. hehe

Umetnost je najbrž kozarec, v katerega lahko vlijemo karkoli. Ali pa je nekaj, kar lahko vlijemo v kateri koli kozarec (ali nekozarec). :)

Skratka, mene bolj zanima to. Pesem je kratka, torej vsaka beseda šteje. Ali lahko rečemo, da je vsaka beseda podlaga za naslednjo? Oz. besede med sabo (prva, zadnja, srednja, druga, četrta) naj bi živele v sožitju v pesmi? Torej prva ne izključuje zadnje in obratno?

Modricvet, mene mogoče trenutno konkretno ne zanima, kaj pesem rabi ali kaj bi ji bilo treba odvzeti. Zanima me, kaj misliš o tem - čeprav vem in veš, da golobica konkretno v tej pesmi nima povezave z nevronom (v pomenu) - se nevron in golobica ne dopolnjujeta v verzu. Se pa dopolnjujeta v pesmi, v kontekstu? Se potem ta odnos spremeni? Kako beseda nevron vpliva na golobico? Kako dim vpliva na zaklad? Itd.

Ali pa imaš/hočeš metafizično pesem. Ali jo umestiš v kontekst (ki si si ga zamislil), če pišeš realistično?

Spodbudila bi k razmišljanju - kaj hočemo oz. kako je napisano oz. kakšne so še druge možnosti zapisa. In ali je možno videti (pri/v nas samih), kdaj stvar zafukncionira in kdaj lahko ustvarimo/vidimo (če lahko) presežek?

Torej, če te vprašam, modricvet, misliš, da pesem (kot je napisana), funkcionira v vsem, kar si hotela z njo izraziti? Z vsemi malenkostmi, ki si jih začutila, da si lahko napisala to pesem? Malenkostmi (v tonu, rabi besed, sporočilu, presledki, velike začetnice, naslov, itd.), ki jih lahko uporabiš, da napišeš pesem?

Naj povem, da sama ne zavzemam stališča glede konkretne pesmi. Pa ne gre se za to, da bi avtor razlagal svoje delo. Gre se mi za to, da bi izvlekla še nekaj drugačnega (če drznem) razmišljanja.

Da ne govorimo o tem, kaj je prav in kaj narobe, ampak iščemo ideje, ki dajo nove ideje. :)

Upam, da nisem preveč zmedena. :)

lep večer,
T.

<!--[if gte mso 9]><xml> </xml><![endif]--><!--[if gte mso 10]> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-ansi-language:#0400; mso-fareast-language:#0400; mso-bidi-language:#0400;} </style> <!--[endif]-->

Ah, ne znam popraviti komentarja, da ne bi bilo štren.

Pardon.

lp

Tea, hvala za tvoje obširno razmišljanje.

Pesem sem še nekajkrat prebrala, jo popravila in sedaj se mi zdi, da je precej bolj konsistentna. Povedano je vse, kar sem nameravala povedati.

Seveda so bralci različni in besede ter njihovi medsebojni odnos lahko imajo nanje različen učinek. Mogoče bi še kdo drug povedal, kako jo vidi (oz. jo je videl prej).

LP, mcv

Tea?

Konec debate?

Ni mi jasno: 4 ocene, 4 čiste petice (malce precenjeno), uredniško je pregledano, toda ... ne ocenjeno?

LP, mcv

Ne, modricvet.

Samo delam od jutra do večera in sem prisotna samo vsake toliko. Ne morem takoj odgovorov pisati. Pa še bolj kot so obsežnejši, več časa za njih porabim. Tako kot ga porabim za razmišljanje o pesmi. :)

Glede ocen bi samo to napisala - ali je važna ocena? Ali so komentarji vrednejši? Ne obremenjuj se z ocenami. Napredek in raziskovanje je pomembno. No vsaj v mojem pogledu.

Glede pesmi. Razmišljam in razmišljam.

Kaj pa če jo preiskusiš na (svojem) listu paprija? Na katerem nagovoriš to misel? - Kam si šla? (Snujemo nove poti) Pa lahko pride spet misel o golobici.

Kam si šla?

misel na papirju 
zaklad brez cene          cena, cenenost? Zanimivi besedi
edina vrednost svoje vrste       
nisi našla oči
ki bi te vsrkale

odložena si čakala
med zublji

vročine in dima

nepovrat golobice

v živem tkivu             

kjer še spi izvor

Malo se igram s tvojo pesmijo, upam, da ne zameriš. V dobro. Ubadam se z besedami, ali spremenijo pomen ali se jim doda vrednost ali ... Sama se tako rada poigravam s svojimi pesmimi. Pa kdaj ne vidim pri svojih, če je kje kakšna praznina, ki jo je treba zapolniti ali pa polnina, ki jo je treba odstraniti. Premetavanje besed pa lahko kaj novega rodi.

Ne vem, kam se debata razvija, niti kam se bo pesem razvila, če je to njen namen. Se pa puščam presenetiti. :)

Hotela sem ti pa povedati, da imaš med nekaterimi kiticami in verzi zelo odsekane momente. Jih želiš? Npr. prvo kitico imaš zelo povezano (legato) teče. Med ostalimi pa ne slišim odjeka. Če si to hotela, potem v redu. 

Toliko zaenkrat.

Vseeno nekaj za razvijanje naprej.

lp T.

Ja hvala, zanimivo je.

Sem še malo premetavala tudi sama, brala na glas, preiskušala predahe.

Zaradi golobice sem dodala še peresa. Se lepo pokrije tudi s papirjem in peresom v drugem pomenu.

Sedaj je to to.

LP, mcv

Ja, hotela sem ti predstaviti to iskanje in hkrati dvom in samozavest, po kateremu se sprašujemo ob pesmi. Kdaj je dovolj? Ali sem res povedala to, kar sem hotela? Ali sem s pravimi besedami povedala? Pomembno se mi zdi tudi vprašanje; Ali lahko pri tej pesmi grem še čez in raziskujem ali preprosto v tem momentu je to največ, kar lahko zanjo naredim?

Pri vadenju recimo, preprosto pač kdaj ni dan za produktivno vadenje. In takrat se moraš odločiti ali boš ali ne boš. Ko vidiš, da ti tudi v glavo ne gre.
Podobno se mi zdi pri poeziji. Če imaš ogromno pesmi, vse izmed njih niso dobre. Zato ker ena je bila preprosto stopnička za drugo, ki je postala spet presežek. In če bi se preveč pri prvi mudila in si glavo razbijala, potem vprašanje kako bi bilo z drugo. Oz. mogoče mi je razbijanje glave in puljenja las pri prvi zelo pomagalo pri drugi (čeprav prve nisem uspela spraviti do presežka). Se pa nekje vsidra vsako razmišljanje. Tako da tudi ta samozavest oz. poznavanje svojega dela, svoje rutine igra veliko vlogo pri ustvarjanju.

Tako. :)

Hvala, modricvet

Lepo soboto, T.

No, potem pa v redu. Hvala za spodbudo k delovnim prijemom v pesnjenju.

Seveda je resnica skrita. Je sedaj kaj boljše napisano (za bralce, ker pišem zanje, ne zase)? Sem pomagala sebi za naslednjo pesem ali ne? Bi lahko bilo drugače in ravno tako dobro? Definitivno.

Lep pozdrav,

mcv