Mati moje matere,
rojena z imenom svetnice,
v podaljšanem utripu veke jo vidim.
Čaše studencev je skrila
pod divan,
tako kot copate-
pripete z barvo modrine.
Sedim nasproti prestolu,
ki ji pripada.
Predana je svojemu delu,
ko s klekljem oživlja sliko.
Še je slišen žvenket izpod prstov,
takt brez napak-
tako so jo učili.
V omari je kruh,
v regalu so čipke.
Vzemi kar hočeš.
Samo,
ne vstopaj v zakladnico pisane rute,
ne dotikaj se njenih modrih copat!
Poslano:
14. 11. 2013 ob 10:24
Spremenjeno:
14. 11. 2013 ob 10:30
Lepo posvetilo babici. To se mi zdi tudi izjemna smer za raziskave, za (kasnejše) ustvarjanje. Kajti zavedanje, koliko bogastva nosijo v sebi naši predniki, pride pogosto prepozno in je (zame) eden največjih manjkov naše kulture in civilizacije.
Ganljivo posvetilo babici. Čestitke za podčrtako.
Lp dama
Peter hvala!
S tvojim komentarjem je pesem postala še lepša!
Lep dan še naprej,
Essentia
Dama, hvala!
Lp, Essentia
Poslano:
14. 11. 2013 ob 16:45
Spremenjeno:
16. 11. 2013 ob 21:29
Grazie Svit!
Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!