Na površini tolmuna

plavajo zvezde z višav,

srebrne ribe iz globin,

nočem žareti na nebu,

ne plavati v temi,

se ogledovati vase zagledano

na črti ki zgoščuje neresničnost,

brez stika s streho ali  s tlemi,

raje sem gladina,

da jo kdaj razburkaš,

začutim nebo in dno,

neskončnost,

potemnim kot greh,

zasijem kakor super nova,

se zlijem s tabo nekje v nič,

izpraznjenega telesa

ležem med tvoje razprostrte rame

in umirim valove,

odsev srečnega pogleda zgoraj,

v  smehljajočem, ki krene od spodaj,

spet rodi vetrič nemira,

rahlo prične pihati v umirjenost.

pi - irena p.