ko me srečaš
(kar je pravzaprav
nesmiselna beseda)
se čudim tvojemu pogledu
prikovanemu
na mali zaslonček
kot da ne sodim
v tvoje vidno polje
morda ti je nerodno
da si hišo poskušal zgraditi
iz kosti morskega polža
in bil presenečen
da so koti vlažni
zvoka tvojih korakov
ne prepoznam
puščam te nekje
v pozabi let
in neizrečenih zamer
veke obupajo
vsiljene misli želijo
da najdeš vsaj
zeleno vejo
na tistem zaslonu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!