POLJUBAC
Vreme prozirnosti
Zvezde mekšaju senke
naše otežalosti Uštap
grize oblake Slažemo
se: Jezički
savršena protetika
Razmenjujemo (sa)znanja
Učvršćujemo (sa)veze
tu gde je od čulnosti tečnost
pitka još mogla postojati
koliko smisao trske
Mudrost lokvanja
Koliko razumske in socialne navlake si prigaramo skozi življenje, in koliko malo prostora je za resničen stik. Kaj je smisel našega obstoja, k temu razmisleku me sili pesem. Znova napisana v tvojem značilnem preskakujočem oziroma nadgrajujočem se jeziku, ki ni protetika ;) Čestitke,
Ana
Hvala, Ana! Raduje me tvoj komentar na ovu moju pesmu :)
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
- 12. 11. 2013 ob 12:25
- Prebrano 794 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 518.71
- Število ocen: 14