Na mrzlih tleh ujetih ur
umirajo koraki.
Mesec pase svoj obraz
v tolmunih med oblaki.
A tih nemir ugaslih ust
na dnu oči počiva.
In zdi se, kot da je nebo
besede lačna njiva.
Čas ni kriv za črne pesmi,
vest bogov je čista!
Le duh pestuje na kolenih
svojega Mefista.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!