Z vsakim

živim bitjem

si delim zvezde,

nočne spremljevalke

modrega meseca,

ki se včasih pokaže celi,

včasih pa samo košček sebe,

sicer so zvezde njegove,

njemu v spremstvo

bedijo ponoči,

natrosene okoli njega

prežijo na vsaki košček

žive in nežive narave,

kakor paznik,

ki skrbi za red,

da ne pride do prepira.

In res je tišina,

še najbolj trmast človek ve,

da se z njimi ni za kregat,

da ne bo premagal ne zvezd,

ne meseca,

zato smo ljudje tiho,

tudi takrat kadar koga

dvigne mesec

in gresta skupaj na sprehod

v pižami.

IŽ-lev