Komentar sledi.

Presrečna! Čakam na vaš komentar. Skačem skoraj do stropa :)

Hvala!

Moja prva črtica je rojena.

Polagam jo v vaše naročje,

ker vem da jo boste znali zibati nežno.

V tej pesmi je meni blizu posebno nežna, mogoče kar ženska estetika, poziv k blagemu in prijetnemu. Žensko, materinsko tolažilno, ko neben greh, (tudi krzno lisice ne), ni tako velik, da v takšnem pogledu ne bi bil deležen odpustka.

Mogoče bi vseeno razmislila o, na takšni estetsko formalni ravni, »problem« ponovljenega sonca v zadnji kitici, ki bi pa vseeno lahko bilo, ponovljeno, kot poudarjeno in zato tudi nič problematično...

Peter Hvala!

Natančno si komentiral pesem, poudaril si točno to, kar sem želela orisati z besedami.

Mi pa res to sonce zveni že tako plehko, da ga bom kar brisala.

Lep dan! 

Essentia

Če smem predlagati, bi naj zadnji trije ostali takšni, kot so. Če bi/boš razmišljala, potem se koncentriraj na prvi verz zadnje kitice. Pravim: če.

Mi pa enkrat za spremembo, izredno spontano zazveni rima. Čeprav bi morda kdo drugi dejal, da je zlajnana: (klice / lice). Zato naj še enkrat približno "citiram" Teo: res ni nujno, da bi bili klišeji slabi. Na pravem mestu in v pravem trenutku so lahko čisto v redu.

Ja,sedaj vidim tale prvi verz zadnje kitice,ki se malo zatika.

Razmišljam o možnosti-čisto potiho s prsti kramljaš-kar bi lahko pomenilo premikanje prstov, ko nekaj razmišljaš, igranje palcev roke; morda pa tudi pletenje, kvačkanje, klekljanje; skratka vse lastnosti tiste Predane.

Hvala Peter!

Essentia