Njegovo telo je v barvi puščavskega peska,
griva je črnina noči .
V očeh se mu iskri svoboda,
divjina mu je dom.
V hitrosti neusklajenega galopa
dirja čez savano.
Proti zahajajočemu soncu .
Srce prepolno temperamenta ve,
da ga nič ne more zaustaviti.
Pa vseeno ni pozabil kako je biti brez moči.
In noče ponovno izkusiti te bolečine.
Njegova božanska lepota
jemlje sapo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: amorlamia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!