Živim naključje,
nekaj oblačkov na nebu
in listje na tleh.
Živim sedenje za mizo,
in poslušanje racionalizacije.
Živim zlomljen noht
in vprašanja: je sploh še vredno?
Živim plitve odgovore,
da je telo ne-dobro in ne-slabo,
živim besede, nagone in čustva,
in duša lebdi:
"Kaj za vraga pa delaš?"
Živim zamujene priložnosti,
načrte, ker nimam kontrole …
Živim, da umrem,
ker vse ostalo
je metafizika.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!