Drobtinjenja
že dolgo kar se je razkropil
prvi odblesk
preko parobka
se za njim izgublja
še sin
tam kjer je nekoč zagrebel svoje roke
in noge
ter nazadnje tudi sebe
sedaj ihtavo razteleša sobane
čuječne tišine
pa dvoglavo časje
prav do poslednje trohe
ko morebiti znova postane
bolj resničen
na otip
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 06. 11. 2013 ob 13:15
- Prebrano 836 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.13
- Število ocen: 10
