Ko zvečer kot steklo razbije moje sanje
narodnozabavni zvok
pijanih kmetov
zaslišim glasen pok
ko eksplodira še moj zadnji živec
nato izbruhne val neuslišanih kletvic
komaj se ta umir
se iz sosednje hiše zasliši še jok ki otroka ne zapusti
ko protestira nad svojo neizogibno usodo
tudi on bo nekega dne
pijan prebujal naslednjo generacijo bodočih kmetov
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!