
Rahlo povlečem preko temena,
da lasje dobijo svoj lesk.
Pajkova preja preplete obrobe.
Zdrsnem tja do ušes,
potapkam zalisce,
pocukram po sencih,
ta šarm speljuje na greh.
Previdno prestopim gube modrosti.
Spoštljivo dotaknem arkad,
vznemirim ob mislih, da,
Oziris mi buri duhove.
Na hitro potegnem črto za nos.
Pobožam zaobljeno brado,
v vdolbinici čopič obstane
in portretu na lice prikliče nasmeh.
Zdaj pa še razmislek o naslovu... in če se kaj fajnega izcimi, zna biti črtica.
:)
Peter, hvala. Res si me pozitivno razgibal.
Za drug naslov bi izbrala: Prepustil si se mojim dotikom
Hvala že vnaprej za tvoje mnenje.
Sploh se mi ne zdi slabo.
Samo še malo (pre)dolgo...
Se mi je zdelo, da bo predolg naslov.
Poskusim in skrajšam: Prepustil si se
Počakam še enkrat na tvoje mnenje.
Zato ker je v družbi te svetobljne poezije tako simpatično optimistična z nasmehom na koncu.
Peter, hvala za podčrtanko, zelo sem jo vesela.
Lp. dama
Čestitke, Dama :)
Aja, komentarji so mi zelo všeč :)
Lp, Lea
Lea, hvala za tvoj poklon, sem počaščena.
Lp. dama
Prepustil sem se, ta prava pesem !
Hvala, Svit, tvoj dotik me je pogrel.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!