Cinik
Moja globina je mrtva,
brazgotine ena ob drugi,
kot skodle za streho
pred tujimi čustvi,
toliko zaraslih ran,
ne raztezam se več
ne v bol,
ne v veselje,
izsušena ležim v sebi,
rojevam posmeh
brez krčev,
ga trosim
v visoko sipino,
za katero ni videti gomil,
zavist pokrivam z zajedljivostjo,
pravijo,
da sem duhovita.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 11. 2013 ob 20:00
- Prebrano 726 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 335.37
- Število ocen: 12
