
In zbudila sem veter,
ki se je ustavil pri tebi,
te zbudil,
izvabil iz tebe besede,
in je roka spolzela po listu,
da si nagnil pero navzdol
in pustil spomin zapisan,
zdaj sam od sebe
beročim govori,
šepeta v noč
kot zadnja pravljica
predno je zaprla oči.
lepa pesem ,
zmoti pa me ponavljanje besede listov, mislim da bi šlo tudi brez drugič povedanega lista,
samo moje mnenje, pa brez zamere prosim
lep pozdrav
Mateja
Pozdravljena Mateja,
ti dam prav, nehote večkrat ponovim, bom popravila da ne bo samo o...listu.
Lep pozdrav, hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!