Z vonjem po trpkosti
Trda beseda pade,
pustim jo odležati,
omehčano odnesem
v svoj samostanski kot,
kaligrafsko zapišem,
prepišem tisoč krat,
da je tanka in posušena,
lahno odpihnem,
in stopim skozi prah
skriptorija,
nazaj k nama.
Čas, da pometeš
slabe trenutke
zapre moje odpiranje vrat.
Sediš v kotu,
sadiš rožice,
trpek vonj veje od njih,
iz oči kali plevel.
Poslano:
03. 11. 2013 ob 19:29
Spremenjeno:
03. 11. 2013 ob 20:11
Morda kakšen nasvet? Mika me, da spremenim naslov.
Ponošeno ali
Prenošeno
hvala v naprej za odziv
lp
Pi
Meni je pa naslov všeč in prva kitica, uh - naraščanje, izbor besed, slikvitost in metaforičnost. Konec pa se mi zdi mlahav, iz aktivnega dogajanja med dvema preideš v opisovanje stvari, ki so porabljene ... energija pesmi pade. Razmisli, kako bi ohranila to aktivnost p. s. ali pa če sploh potrebuješ ta drugi del?
Lp, Ana
Hvala za pomoč, Ana
Kaj pa tak konec brez zadnje kitice?
Sediš v kotu,
sadiš rožice,
trpek vonj veje od njih,
iz oči že kali plevel.
Ja, meni se zdi to bistveno boljše. Pa tebi?
Lp, Ana
Vsekakor!
Ti prišepnem : Čeprav mi je žal skriptorija :) :)
Hvala in lp
Pi
Ga lahko vpleteš v prvi del?
Poslano:
04. 11. 2013 ob 18:06
Spremenjeno:
04. 11. 2013 ob 18:06
Skozi prah skriptorija
nazaj k nama
?
Čeprav mi je zdaj čisto všeč, pa skriptorij morda počaka na menihe, da prepisujejo ime rože, ki me je zastrupila, da ne morem več verjeti.....
Kaj pa praviš?
Lp
P.s.
Danes se mi vse smehlja
Lahko ... in bi bil zadnji verz lahko brez "že"? (samo dejstvo).
Pa res dobra izbira. Poje. In to trpko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 03. 11. 2013 ob 15:39
- Prebrano 737 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.79
- Število ocen: 8