Kartonasta škatlica,
na njej rdeč trikotnik,
na zunaj povsem neškodljiva,
znotraj nje pa ena sama kemija.

Škatlico odpreš,
ven potegneš listek z navodili,
jih prebereš ali pa zaupaš
zdravnikovi besedi.

Plastika, po vrhu aluminij,
notri vmes pa majhna tableta...
Na videz povsem nedolžna,
njena najbolj koristna lastnost,
ubijalka bolečine.

Ubija bolečino, ubija tudi mene,
uničuje me fizično,
uničuje me psihično,
pa vendar ne zdržim brez nje.
So dnevi, ko bi zanjo,
če je nebi imela,
naredila skoraj vse.

Ubije bolečino,
ko me nič drugega ne reši...
Z njeno pomočjo zdržim in
se sprehodim skozi dan.
Z njeno pomočjo zaspim.

In drugi dan...
Vse skupaj od začetka.
Zajtrk: tableta
Omamlja me, da lažje mi je.

Komaj čakam dan,
ko bom zdržala brez nje.
Ko bom gledala v svet,
z zenicami v očeh, normalne velikosti
in tableta ne bo več
moja prijateljica.

extra