Pesem avtorice Kerstin Urok s
prepletanjem pravljične in rahlo arhaične govorice slika večno
ponavljanje, pripoved od zdavnaj, ki se dogaja zdaj in se bo po
jutrišnjem koncu znova začela.
Mala čarovnica, uročena, s kositrovim srcem, izginjajoča z zoro,
mala čarovnica, za katero so boleče svetloba, sončevina in mavrica,
se z vsako nočjo vseeno uspe zbrati v spomin in sanje. Avtoričino
rahločutno pripoved lahko doživljamo tudi kot metaforo. Vsak naš
notranji svet nosi čarovnice, ki se z belimi očesi pričakovanj na
gladini zavednega spreminjajo v peno. Obred – urok pa ne izgine
povsem, iz zvočnosti pesmi, v njenih čvrstih rimah in ritmu, ki
ustvarja valovanje in brezčasje, zaslutimo, da se zaton in zlitje
spreminjata v ponovno zbiranje. In pesem zato preberemo lahko znova
in znova.
Komentiranje je zaprto!