Kradeva trenutke

med vdihom in izdihom

med tišino in prepihom

med odprtimi vrati

pretvarjava se, da sva sama na svetu

pa nikoli za dolgo

življenje nama je ves čas tesno za petami

resničnost se nama mota pod nogami

odpiram oči ko te poljubljam

in iščem poznan očitajoč pogled

ki bo zrušil najin svet

in si potihem obljubljam

da te štiri stene ne morejo zamejiti tvojega nasmeha

ne morejo umiriti mojega drhtenja

ne morejo utopiti tega diha

in če zaprem oči

lahko živiva v tej lažni resničnosti

dokler ne zmanjka kisika

Lorelei