Počasi leže tvoja dlan na mojo,

drhteče pokrije zgubanost,

solzne oči pogledajo

zamegljen pogled,

tukaj sva.

Še.

Spušča se noč,

počasi vstaneva v večer,

vse kar so leta naložila v naju,

potegneva za seboj,

nekje so otroške besede,

drugje prebrane knjige,

nekje vmes žalosti in prazniki.

Pobrskava po razmetanem,

kdo bi zlagal,

preveč je vsega,

vreča je polna,

a mlahavo stoji.

Kot da je bil vse samo dolg sen

in se bom zbudila,

ti boš čvrste roke prinesel skodelico,

iz katere se ne bo polivalo,

jaz ti bom mična sedla v naročje,

zven padle palice

me zbudi,

za odgrnjenimi sanjami

lezeva naprej,

imava se.

Še.

pi - irena p.