Zvijaš se kot prekuhan špaget,

namesto moke poln besed,

stisnjene so v lepilo,

da me prilepijo nate.

Vem, da si tudi votel,

kar se od zunaj ne vidi,

z omako bi bil boljši,

izpolnila te bi.

Jaz nisem prava polivka zate,

manjka mi česen,

da uniči slab duh.

Tvoja kolena so prešibka,

upogibaš se ves mehak,

verjamem, da si dober,

a to je premalo

tudi za en sam obrok.

Ne vlaži se več okrog mene

s svojim lepljivim jezikom,

ker si vse bolj želim

a la dente.

pi - irena p.