popoldne sem razrezal tvoje misli
kot žabo pri pouku biologije
tvoj duh se je potuhnil
in kvakanje je ponehalo

ko pa sem se pokril z rjuho noči
me je iz mirnega spanca v moro
otesnilo tvoje regljanje

osupel pogledam na uro
moj bog
togotna se napihuješ
volovska žaba
čakam da se kot v basni razpočiš

brezno