Pomrznjene zenice prazno strmijo,
zlomljene žarke v preteklost lovijo,
razočarano ližejo kisle plodove
izsanjanih slik v podrte gradove.
Skozi kito črnih las polzijo
želje čez obraz pozabljenih obljub.
Požira jih neskončno oddaljena globina
bledo rožnatega motnega spomina.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: elenamaja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!