
Morala bi zapisati pesem
- toda oblaki so odnesli moje besede.
Zato bom povedala čisto preprosto -
vendar je sonce okamenelo moj jezik
Poskusila bom znova
in veter mi bo nagajal,
ko se bo igral z mojimi lasmi.
Barve so mi zaprle usta,
in zvok šuštečih vej se je naslonil na moja ušesa.
Šele tihi večer
se prismuka do mojih nog.
Ah, kaj bi s pesmijo!
Obstaja še jutri, in jutri, in jutri...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Irena Blazinšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!