Na mojem oknu črn vran

obrača okrogle oči,

zavrtajo vame,

po hladnih navojih

želi zdrsniti tvoj zastali duh.

Zaprem svoje žile,

pojdi nazaj

med temna peresa,

moje telo bi lahko imel prej,

svoje si zavrgel,

ker nisi verjel,

brodnik od sumov do žalosti,

zdaj iščeš obleko za izgubljeno dušo.

Proti svetlobi vržem

nevzkaljena  semena ljubezni,

naj te lačen kljun odnese tja

kjer bodo zrasla

v tebi,

prisega mračnosti

je bila pokopana,

ko si ji daroval

svojo polomljeno mladost.

pi - irena p.