Kaj pa, če bi izpustil "nekam"? :) Bi že v tem delu dosegel dvojnost. :) Dejansko oklepaj potem sploh ne bi bil več potreben.

hm, ne vem , ker sem v resnici hotel poudarit

samoironijo

lp

ja, pa precej potem ne bi šlo z založili, ker jih je le nekaj

Samoironija je tudi tako poudarjena - v enem od dveh pomenov (kar izgubite jih, založite, naj izginejo :)).

Tega s precej pa ne razumem - če jih ni precej, jih tudi izgubiti ne morejo precej. :)

ja sem razumel, ko govoriš o dvojnosti ... kak naj rečem, ljubša mi je enojnost, ker sem hotel poudarit, da je precej več takih, ki jih je bolje kam zabrisat, kot založit ( v tem, drugem pomenu, ne bi šlo skupaj s precej).

če se ne motim, Pepijeva konstanta pravi, da je od vsega, kar kolikdor napiše,

pravih presežkov  praviloma en  manjši del, ali  le ščepec, lahko pa jih tudi ni. ta ls. subjekt (ki je morda prej, ves neveden, celo pisal na zalogo)

potem  v trenutku razsvetljenja zanika:  ma kaj založili, ste nori, naj jih raje nekam založijo!

zato se bom težko znebil nekaj. morda pa bi lahko frčal oklepaj?

lp

evo, to prejšnjo verzijo, bi sam ziher založil v tej obliki:

Na zalogi imam precej pesmi, za katere upam, da jih bodo po smrti
čim bolj založili.

ne vem pa še, če je to dokončna.

tista konstanta je pa (po pričevanjih njegovih davnih sodobnikov)
natanko ena sedemnajstinka

:)

lp

v zvezi s čim in kdo koga?