Želim Si Sanjati

Želim si sanjati medvedka iz pliša,
ki se prenajeda medice in tačke
kosmate steguje prek jase, kjer hiša
iz brun ob potočku namaka oblačke 

v odsev svoj in poleg odseva ležijo
nečimrni, strti kristalčki zrcala. 
V odsevu sled vile, za vilo stojijo
princeske. A le katera je prava? 

Nad glavo je mreža iz listja in žarkov
ujetih v mrežo, med prsti drsijo,
odbleski poletja in vesla iz parkov,
iz čolnov na vodi, prek kapljic brzijo 

dlani in telesa, votla ozka plovila.
Dežniček bel brani polt belo, belina
krinoline, klobučka, pod steznikom svila,
še zamah in že izgine čolnič. Spet tišina. 

Želim si sanjati orjaške pečine
in škrata iz samih stoletij in praha,
kako se spreminja v stebrič iz soline
in voda kako ta stebrič, tega škrata, 

objema in liže in spet se umika,
pečina ostaja kot čas izven časa,
naenkrat stebrič ni stebrič več oblika,
od blizu in daleč ima oči škrata. 

In pride tišina in plišast medvedek,
zamišljen med listjem ljudi grabi sanje.
Cvetlica ljubezni kot škrat iz stoletij,
šumi in se ziba. Nagiba se nadenj.

damiroo

Pospan

Pospan

Poslano:
22. 10. 2013 ob 15:39

DA, tako bih voleo da umem pisati. To je to.

Hvala da bar mogu čitati.

Iskreno,


Zastavica

damiroo

damiroo

Poslano:
22. 10. 2013 ob 16:23
Spremenjeno:
22. 10. 2013 ob 16:24

@pospan. Hvala. Mogoče kdaj kak verz celo uspe. Nič posebnega. Ampak me veseli, da ti je všeč. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

damiroo
Napisal/a: damiroo

Pesmi

  • 22. 10. 2013 ob 15:17
  • Prebrano 876 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 186
  • Število ocen: 7

Zastavica