Hlad žge in polni žile

s sadeži sladke bolečine,

na polju dih usten, iskra teles

grize v drhteče skomine.

Jata vran nama zoblje žito

s toplih prsi življenja,

iz ran, kjer sonce je skrilo

nemire kalečih strasti.

Usujte se, vroče kaplje

na nizkem, zvrtinčenem nebu,

naj krik po vesoljnem potopu

iz neder iztrga tišino,

opita kri cveti kot mak

na valujoči koži pšenice,

rosna sapa, ki prestopa prag

bližine, gloda najine kosti!

duet