Umirila sem misli,

zmedenost sem odstranila

in pripravljam se na prepletanje besed,

na nočno poezijo izpod luninega krajca,

kjer kot da druga polovica meseca spi,

čeprav je noč in bi moral na nebu biti cel, okrogel.

Šivala bi bleščice, takšne zlate, barvaste in srebrne,

da bi v noči izpod luči se videla mavrica živih barv,

ki bi spominjale na dan, sončen, svetel, poletni.

Oblečem si indijsko pokrivalo, s polno živih barv

in pri indijskem pravem čaju srkam bujno domišljijo.

Lepo mi je, kadar sanjam, najlepše kadar to počnem budna.

IŽ-lev